Kako poteka izpitni let

Jul 5th, 2012 | By | Category: Ultralahko letalstvo

 

 

 

 

 

 

 

 

V tem prispevku bom opisal, kako potekajo priprave in tudi sama izvedba izpitnega leta z ultralahkim letalom Virus Pipistrel v Letalskem centru Maribor (LCM).

Po uspešno opravljenih testih iz teorije na Ministrstvu za Promet v Ljubljani (10 poglavij, vsako poglavje mora biti rešeno s 75 % uspešnostjo) sem točno čez en teden dobil klic upravnika LCM. Danilo pravi: “Nejc, jutri ob 8.00 letiš z Werboletom!”. Na hitro sem si uredil prost dan v službi in odhitel domov in začel s pripravami na let. Danilo, upravnik LCM-ja, mi je poslal tudi dve možni Maršruti, ki sem jih zrisal in preračunal smeri letenja, čase, razdalje, frekvence …

Možnosti sta bili:

– MW1, Dravograd, Slovenj Gradec, Celje, Ptuj, ME1

– ME1, Ptuj, Lendava (Mostje), Murska Sobota, ME2

Pri obeh rutah nekaterih točk nisem poznal. Nikoli še nisem letel na MW1 in nikoli nisem pristajal v Lendavi. Preko  Google Zemlje sem si pogledal značilnosti točk javljanja oziroma letališča. Poklical sem tudi svojega učitelja letenja, Roberta Hriberška, ki mi je svetoval glede rute. Sam sem se nagibal na prvo možnost, saj letiš nad hribi in se lahko lažje znajdeš v prostoru. Druga možnost je bila zame težja, saj letiš nad čisto ravnino naše prelepe Slovenije. Pri drugi možnosti letiš od Ptuja do Lendave (tudi blizu Hrvaške meje) in kaj hitro se lahko znajdeš na oni strani meje!

Tekom dneva, ki mi je še ostal, sem si pripravil vse, kar sem potreboval za izpitni let. Pripravil sem se tudi na test eksplotacije letala, letališča in na test iz prisilnih postopkov, ki so me čakali drugo jutro pred letenjem!

Naslednje jutro sem v Maribor odšel že zelo zgodaj. Vozim se iz Ljubljane, zato mi tudi vožnja vzame kar nekaj časa. Ob prihodu na letališče v Mariboru zagledam svojega učitelja letenja, ki se mi hudomušno smeji in me sprašuje, če bo šlo.  Sam sem zelo sproščen in samozavesten saj sva skupaj predelala vse potrebno za izpit. Za seboj sem imel dve samostojni ruti (eno ruto po Sloveniji, eno v Novo mesto), skupaj pa sva letela tudi v tujino- natančneje na Unije, tako da sem imel kar nekaj samozavesti! Rešil sem še teste, ki so še potrebni, da izpitni let lahko  sploh opravljam (prej omejena eksplotacija …).

Ob 8.00 se pripelje tudi Darko Werbole. Človek, ki me bo mučil v prihodnjih urah! Napetost je seveda naraščala! Spoznam tudi drugega kandidata, ki pa je imel izpitno vožnjo za pridobitev licence inštruktorja letenja. Vsi skupaj z upravnikom in članom izpitne komisije, g. Werboletom, se sestanemo v pisarni in se dogovorimo, kje bomo leteli in kdo bo na vrsti prvi. Sam sem bil na vrsti kot drugi, dogovorili pa smo se, da bom jaz odletel prvo ruto, katera mi je bila tudi ljubša in na katero sem bil tudi bolje pripravljen! Začelo se je odlično!

Prvi kandidat odleti, sam pa čakam na letališču na svojo priložnost. Po 45 minutah sta se prvi kandidat in član izpitne komisije vrnila nazaj na letališče! “Začelo se bo”, si pravim. Odhitim do letala kjer sta parkirala in vprašam za dodatna navodila (čez koliko časa poletiva, kdaj oddam plan letenja, ipd.). Preseneti me opazka Darka Werboleta, ki pravi, da se nad Pohorjem delajo kumulusi in da bo treslo! Svetuje, da greva na drugo pripravljeno ruto. Nekaj časa sem tiho, nato pa se le sprijaznim z nastalo situacijo!

G. Werbole in prvi kandidat odhitita na reševanje papirologije, sam pa se usedem v Virusa in gledam karto ter vnašam točke v GPS. Medtem oddam tudi plan letenja kontroli v Mariboru.

Čez dobrih dvajset minut se član izpitne komisije, g. Werbole, vrne in pravi: ”No, pa pejva!”. Opravim predpoletni pregled letala in se namestim v Virusa 912. Motor čez nekaj trenutkov že ogrevam in nato poletim na prvi šolski krog okoli LJMB, naredim touch and go in nadaljujem proti najini ruti. Vse poteka sproščeno in pogovarjava se o splošnih temah. Zagledam Ptujsko jezero (prva točka javljanja kontroli) in letalo natrimam in uvedem v vodoravni let. Čez nekaj minut me pokliče kontrola LJMB in mi nekaj pravi. Sam podatke sprejmem, se mi pa tudi sanja ne kaj želijo od mene! Frazo sem slišal prvič! Zdelo se mi je, da moram transponder nastaviti na ALT! V tej fazi letenja se trudim držati smer, višino, hitrost, iščem funkcijo ALT na transpondru … To vse skupaj je trajalo nekaj trenutkov, ravno prav, da me je kontrola začela nadirati, da se ne odzivam na njihove zahteve! Niti slučajno se ni začelo dobro! G. Werbole je bil miren in opazoval moje reakcije!

Priletiva nad jezero, obrneva proti letališču v Ptuju in čez dve minuti ga obletiva. Prvo vprašanje je bilo “kakšna je višina letališča”. Tega si na tej ruti nisem zapisal. V vsej tej paniki ne najdem podatka na karti … G. Werbole postane besen in me že krepko opozarja, da to ni nič od priprave na let! Nekaj časa se zadržujeva nad letališčem Ptuj, iščem višino letališča, a ravno na karti sem s temnim pisalom preko te označbe potegnil črto tako, da nisem moral razbrati številk! Zunaj je 34 stopinj, v kokpitu pa še več! Vroče je, jaz sem že čisto prepoten pa se vse skupaj še niti dobro začelo ni!

Letiva na naslednjo točko ME4. Tukaj še nikoli nisem letel, zato upam, da jo zagledam in najdem v prvem poskusu! Vse gre kot po maslu (vsaj navigacijo sem dobro pripravil) in priletiva nad Lendavo. Letališče je zelo majhno in sva ga kar nekaj časa iskala. Zagledam hangar, preletim vzletišče in tukaj prvič opraviva imitacijo odpovedi motorja. Imitacijo sva naredila dvakrat, prvič jo je pokazal g. Werbole. Zavoj v prvi krog osmice je izvedel s silo približno 3g saj me je dobesedno prilepilo v sedež! Drugi poskus je pripadal meni! Izvedem vse odlično in odhitiva naprej proti LJMS. Na poti do Murske Sobote opraviva še prevlečen let, let z velikim vpadnim kotom kril in minimalnimi hitrostmi obenem pa sem moral držati konstantno višino!

To mi ni delalo večjih preglavic. Pred seboj že zagledava LJMS, izvedem še eno imitacijo odpovedi motorja in pristanem! Tukaj sva si vzela 30 minut počitka za kavo. Potreboval sem ta počitek, saj je bilo zares vroče in oba sva bila zelo žejna!

Ob pitju kavice sva debatirala o raznih temah, rdeča nit pa so bila seveda letala. Takrat sem dobil občutek, da g. Werbole le ni tako slab človek kot je deloval prvih 30 minut v zraku! Kavo sva popila in čas je bil, da odletiva nazaj proti LJMB. Pot nazaj poznam zelo dobro, zato sem bil že čisto sproščen in vedel sem, da nekih kritičnih napak v zraku nisem delal. G. Werbole mi je pokazal še postopek za kratko vzletanje.

Letiva proti ME2 in nato proti LJMB. Kontrola nama da na voljo stezo 32 in desni šolski krog. Pristajala sva brez flapov in zračnih zavor. Še zadnja naloga, ki sem jo moral prestati. Veter je bil bočni 4 kt. Pristaneva in Virusa parkirava na travi. Skupaj sva očistila letalo in se pogovarjala o različnih temah. Letalo sva pospravila, nato pa odšla v pisarno. Nisem še poznal rezultata. Z upravnikom se usedemo v pisarni in ponovno pogovarjamo o vseh možnih temah. Nakar pogovor nanese na moje letenje in to, da naj prinesem knjižico letenja. YES! NAREDIL SEM! Z veseljem sem prinesel knjižico katero mi je podpisal in dodal poleg nekaj papirjev, ki jih je potrebno izpolnit in poslat na Ministrstvo za Promet.

Skupaj smo odšli še na malico in tako se je veselo zaključil uspešen izpitni dan v Letalskem centru Maribor. Danes sem ponosni lastnik licence ULN.

 

Prispevek napisal: Pilot, Nejc Lojevec

 

 

Tags: , , , , , , , , ,

Leave a Comment